Diskriminantna analiza

Diskriminantna analiza nam omogoča, da poiščemo linearne kombinacije opazovanih spremenljivk, ki ločujejo vnaprej določene skupine tako, da je napaka pri uvrščanju v skupine najmanjša. S pomočjo diskriminantne analize iščemo razsežnost podatkov, ki najbolje pojasnjuje razlike med skupinami.

Diskriminantna spremenljivka - linearna kombinacija merjenih spremenljivk. Diskriminantna spremenljivka - omogoča uvrstitev enot v skupine. Kvaliteto klasifikacije (uvrščanja) lahko ocenimo z deležem (ne) pravilno uvrščenih enot (biti mora čim večji, spodnja meja - odstotek enot, ki bi bile pravilne uvrščene ob naključnem razvrščanju). Centroid skupine - aritmetična sredina diskriminatne spremenljivke v določeni skupini. Spremenljivke, ki imajo močne diskriminantne uteži (> 0,40) predstavljajo dimenzijo, ki ločuje spremenljivke.

Spremenljivke - intervalna/razmernostna merska lestvica (pogojno - ordinalna merska lestvica). Potrebni sta vsaj 2 skupini, v vsaki skupini pa morata biti vsaj 2 enoti. Med spremenljivkami ne sme biti priostna multikolinearnost. V vsaki skupini enot so enote slučajno izbrane iz populacije, kjer se spremenljivke porazdeljuejo večrazsežnostno normalno.